Kot že nekaj let do sedaj, smo se tudi letos razveselili povabila predsednice Čebelarskega društva, ga. Irene Urbanija, da jih obiščemo v Čebelarskem domu.
V petek, 21. aprila dopoldne se je zanimivega in poučnega obiska udeležilo preko 150 otrok.
Najprej smo si ogledali razstavo. Pregledno in zanimivo so razstavljeni različni stari predmeti, ki so jih pri delu uporabljali čebelarji, literatura ter fotografije čebelnjakov in njihovih lastnikov na Moravškem.
V nadaljevanju smo si ogledali čebelarsko obleko, orodja, ki jih uporabljajo danes in čebelje proizvode.
Zaradi varnosti smo z razdalje občudovali njihov čebelnjak s preko 20 panji. Otroci so opazili, da je vsak drugače poslikan. Čebele imajo dober spomin, zato točno vedo, v katerega zadnjih 16 dni svojega življenja prinašati medičino in cvetni prah. Kdaj in zakaj nas lahko čebela piči in kako to lahko z mirno kretnjo preprečimo, smo izvedeli ob razlagi še enega izkušenega čebelarja.
Dogajanje v čebelji družini smo si čisto od blizu ogledali kar na dvorišču, ko nam je čebelar odprl vratca steklenega panja.
Zadnjo postajo pri domu pa mirno lahko poimenujemo sladka postaja. Mnjam, kako je teknil svež kruh, namazan s sladkim medom.
V pogovoru ob zaključku smo ugotovili, da se od čebel lahko veliko naučimo. Čebele so živalce, ki nenehno delajo. Imajo zelo pomembno poslanstvo, saj oprašujejo cvetje in drevje in s tem ohranjajo ravnovesje v naravi. Imajo zelo organizirano, urejeno življenje v skupnosti in si med seboj pomagajo.
Otroci so bodoči skrbniki našega okolja. Zato je zelo pomembno že mlade s tem seznanjati in jih navduševati. In moravški čebelarji to vedo in počno.
Hvala Čebelarskemu društvu in do naslednjega snidenja, čebelarski pozdrav: » Naj medi!«
Besedilo, fotografije: Joža Žuna
