Pravljice v našem vrtcu so stalnica in velik doprinos k razvoju predšolskih otrok. Vse strokovne delavke v vrtcu prebiramo različne pravljice in na ta način otrokom omogočamo, da širijo svoj besedni zaklad. Da se njihove govorne spretnosti in razumevanje izboljša in vpliva na kasnejši razvoj sposobnosti pisanja.
Pravljice pogosto vsebujejo bogato in slikovito besedišče, kar otroku pomaga razumeti različne besede in besedne zveze, vključno s prispodobami. Pravljice povezujejo vse vidike otrokove osebnosti, spodbujajo domišljijo, aktivirajo čutila in možgane, samozaupanje, razvijajo intelekt in sploh vsestranski razvoj. Pravljice so prava bogata in neizčrpana zakladnica ljudske iznajdljivosti in duhovitosti človeške stvaritve ter so zaradi tega že same po sebi najčistejša poezija. Nikoli ne zastarijo, in so vedno nove, sveže in mlade. Ob poslušanju pravljic so otroci prevzeti in očarani. S pravljicami se lahko otroci srečajo že zelo zgodaj, saj jih starši lahko uporabijo za sprostitev in zabavo otrok.
Kot vzgojitelji v vrtcu imamo zelo pomembno vlogo, da spoznamo, kako otroci doživljajo pravljico, kaj pravljica sploh je in kakšen vpliv ima na nadaljnje otrokovo življenje. »Morda bomo s pravljicami vnesli več miru in reda v otrokovo in tudi svoje življenje. Morda bomo v njih našli zrno modrosti tudi zase, za svoj vsakdan.« (Štefan, 2003)
Vsako leto pa v našem vrtcu namenimo poseben teden namenjen pravljicam. Tako smo prvi teden v mesecu februarju z izvedbo kamišibaj predstave: SNEŽAKI V VRTCU, otvorili teden pravljic. Vzgojiteljice in vzgojitelji so v tednu vsak na svoj edinstven način prebirali pravljice, izvajali različne dejavnosti in otrokom še bolj približali pravljice.
Če se že sprašujete za kaj PRAVLJICE, naj vas spodnje značilnosti prepričajo:
- Nedoločen čas in kraj.
- Vsaka pravljica ima junaka in nasprotnika, ki ga mora junak na neki način premagati, da doseže cilj.
· Zelo pogosta so pravljična števila (tri, sedem, dvanajst) in čarobni predmeti (leteče preproge, čepice …). - Dobro običajno premaga zlo, a ne vedno.
- Pravljica lahko predstavi spremembo glavnega junaka. Revež postane kralj. Lenuh obogati. Princeska se poroči.
- Pravljice velikokrat govorijo o odraščanju, o spreminjanju otrok ali mladostnikov v odrasle.
- Pravljica dogajalnega prostora in književnih oseb ne opisuje posebno natanko – morda tudi zato, da bi ostala univerzalna in bi tako bralcem/poslušalcem omogočila, da si v vlogi književnega otroka lažje predstavljajo samega sebe, da v mami prepoznajo svojo mamo, v vrtcu svoj vrtec.
Pravljice, čeprav stare več stoletij, nas še vedno pritegnejo, nagovarjajo in so res bogata zakladnica, ki nas znova in znova nagovori.
Tako kot je napisal Albert Einstein, če želite, da bi bili vaši otroci bistri, jim pripovedujte pravljice. Če želite, da bi bili še bolj bistri, jim pripovedujte še več pravljic. Zalokarjeva pa pravi: »Če otrokom veliko beremo, s tem na edinstven način hranimo njihovo domišljijo in ustvarjamo pogoje, da jih bodo knjige pritegnile.« (Zalokar, 1998)
Zapisala: Neža Urankar
Literatura:
Bettelheim, B. (1999). Rabe čudežnega: o pomenu pravljic. Ljubljana: Studia humanitatis.
Zalokar Divjak, Z. (1998). Vzgoja za smisel življenja. Ljubljana: Educy.
Kesič Dimic, K. (2010). Priročnik o branju. Ljubljana: Alba 2000, založba, d. o. o.
Newman, N. (2017). Vzgajanje strastnih bralcev. Maribor: Hiša knjig, založba KMŠ.
Dr. Grosman, A., Kovačič, P., mag. Štefan, A., dr. Marjanovič Umek, L., T. Jamnik … avtorice prispevkov (2003). Beremo skupaj. Priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, d. d.