Dragi otroci, spoštovani starši,
čas počitnic in dopusta je tu. V mesecu juniju smo se z nekaterimi poslovili, vendar se naše poti ne ločujejo, srečevali se bomo še naprej, le drugje. Za konec pa tole:
“Vse, kar moram vedeti o tem, kako živeti, kaj delati in kako obstati, sem se naučil v vrtcu. Ta modrost ni bila na vrhu gore visoke šole, temveč prav v samih temeljih vrtca.
Naučil sem se tega:
Vse deli z drugimi.
Igraj pošteno.
Vedno daj vsako reč tja, kjer si jo našel.
Pospravi za seboj.
Ne vzemi, kar ni tvoje.
Opraviči se, kadar koga prizadeneš.
Pred jedjo si umij roke.
Potegni vodo.
Topli keksi in mrzlo mleko ti koristijo.
Živi uravnoteženo življenje – vsak dan se malo uči, malo misli, malo riši, malo slikaj, malo poj, malo se igraj in malo delaj.
Vsako popoldne malo zadremaj.
Kadar greš v svet, pazi na promet, primi se koga za roko in držita se skupaj.
Pozoren bodi na čudežne dogodke.
Spomni se semen v lončku: korenine poženejo navzdol, rastlina pa navzgor in nihče pravzaprav ne ve, kako in zakaj, vendar smo vsi takšni.
Zlate ribice, hrčki, bele miške in celo seme v lončku – vse umre. Mi tudi.«
R. Fulglum, Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu.
Vse dobro, vam želita Nina in Simona.
V meseu maju smo se razveselili lepih dni, katere smo izkoristili za bivanje in gibanje na prostem. Opazovali smo naravo, predvsem travnik in njene prebivalce. Podrobno smo si prebrali nekaj knjig in enciklopedij za otroke o travniških živalih, tako smo spoznali gosenico, metulja, mravljo, pikapolonico, komarja, kobilico, čmrlja in čebelo. Ob vseh živalih so nas spremljale čudovite slikanice z navihano vsebino in opisom posamezne živali. Odšli smo na dolg sprehod ob Drtijščici in si v živo ogledali košnjo travnika, bilo je zelO zanimivo.
Ker smo že veliki in se odvajamo od dudic, pleničk in stekleničk, smo se začeli postopoma odvajati tudi od bibe. Zelo dobro nam gre hoja v koloni, sicer le v okolici šole in vrtca, ampak to so majhni koraki za naš velik podvig.
Kadar nam jo je zagodlo vreme, pa smo izkoristili našo čudovito teraso, za igro, guganje, vožnje s poganjalci in za medgeneracijsko druženje s šolarji. Zelo radi se igramo igro »Čebelica nabira cvetice«, kar po terasi stresemo pisane pokrovčke in jih nabiramo v barvno usklajene posodice.
Pred nami je čudovit poletni živ-žav in igre z vodo, juhuhu!!!
Gledališče Kamišibaj
Meseca aprila nas je spremljala knjiga Nekega deževnega dne (C. Butler). Prisrčna pravljica nam prikaže kako je lahko muhasto aprilsko vreme in da si prijatelji med seboj vedno pomagajo. Vzgojiteljice smo se odločile, da pravljico prikažemo v Kamišibaj gledališču, za vse otroke 1. starostnega obdobja. Kaj pa je Kamišibaj?
Kamišibaj (jap. kami: papir, šibaj: gledališče) je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike (ilustracije) so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Kamišibaj uvrščamo med predstave manjšega tipa oz. komornega gledališča. Slike (formata A3) vabijo k bližini in vključenosti gledalcev v vzdušje zgodbe.
Otroci so z veseljem prisluhnili pravljici in vzgojiteljicam, ki smo s posebnimi efekti še dodatno popestrile dogajanje (ksilofon, kitara, grom). Predstavo pa smo pripravili še za otroke iz skupine Gumbki v telovadnici, bila jim je zelo všeč, skupaj smo zapeli še nekaj deževnih pesmi in se poslovili.
Seveda pa smo izkoristili lepe dni in se veliko gibali v naši lepi naravi.
Srček dela tika, taka
Mesec marec nas je razveselil s prvimi sončnimi žarki in zato smo večino dejavnosti načrtovali v naravi, ki je naša največja učilnica. Rdeča nit sta bila dva praznika. Veliko smo se pogovarjali o družini, brali čudovite slikanice, ustvarjali presenečenja za naše mamice in očke, se naučili deklamacijo Srček jaz imam, ter pesem Srček dela tika, taka. Našo igralnico, garderobo in eko mrežo smo okrasili z našimi skromnimi izdelki, a vendarle so delo izključno otrok. Za starše smo pripravili prvi pravi nastop in spomladanske delavnice. Glede na to, da smo med najmlajšimi v vrtcu, se lahko pohvalimo, da znamo že na sprehod ob »bibi«, da po stopnicah hodimo sami gor in dol, igrala na igrišču pa spretno preplezamo. Rastemo in se učimo, radi se imamo in marsikaj lepega nas še čaka.
ČUSTVENI MESEC
V mesecu februarju smo se posvetili čustvom. Vsak teden smo ob slikanicah (Vsak je kdaj…) spoznali novo čustvo. V prvem tednu čustvo sreče, ko smo se za en dan spremenili v pravljične junake in tako preganjali zimo. V drugem tednu čustvo prestrašenosti, ko smo ob kulturnem prazniku spoznali Povodnega moža in prestrašeno Urško, ter se naučili novo deklamacijo Bav, Bav in na to temo tudi likovno ustvarjali. Tretji teden smo se ob čustvu jeze odločili, da jeza mora biti, vendar je lepše kadar se ne jezimo. Zadnji teden pa smo se pogovarjali o čustvu žalosti.
Naučili smo se novo pesmico, Če si srečen in veliko prepevali. Da pa smo poskrbeli za svoje zdravje, smo se veliko gibali, v telovadnici in na svežem zraku, kjer smo uživali ob igri s snegom.
V mesecu marcu pa nas čaka kar nekaj posebnih dni, se že veselimo in čakamo na prve znanilce pomladi.
| Tel: 01 7231 227 (spodnji vrtec) |
| Tel: 01 7232 900 (zgornji vrtec) |
| E-pošta: vrtec@osmoravce.si |
| E-pošta: vrtec.moravce- osjvmo@guest.arnes.si |
| Splet: www.vrtec-moravce.si |